-
Notifications
You must be signed in to change notification settings - Fork 0
/
nova_stara_slovenscina.html
420 lines (413 loc) · 38.7 KB
/
nova_stara_slovenscina.html
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
251
252
253
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
312
313
314
315
316
317
318
319
320
321
322
323
324
325
326
327
328
329
330
331
332
333
334
335
336
337
338
339
340
341
342
343
344
345
346
347
348
349
350
351
352
353
354
355
356
357
358
359
360
361
362
363
364
365
366
367
368
369
370
371
372
373
374
375
376
377
378
379
380
381
382
383
384
385
386
387
388
389
390
391
392
393
394
395
396
397
398
399
400
401
402
403
404
405
406
407
408
409
410
411
412
413
414
415
416
417
418
419
420
<!doctype html>
<html lang="sl">
<head>
<meta charset="utf-8">
<meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" />
<meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1.0" /> <!--nastavitve prikaza v različnih napravah-->
<link href="styles.css" rel="stylesheet">
<script src="scripts.js" defer></script>
<meta http-equiv="Cache-control" content="public">
<title>Nova stara slovenščina</title>
<meta name="description" content="O slovenščini, kakršna bi morala biti, seznam nekaterih ustreznih slovenskih besed, ki bi nadomestile prevzete, pa tudi moj seznam »predlogov« za nekatere druge."/> <!--opis spletnega mesta-->
<meta name="keywords" content="slovenščina, sodobni jezik, prevzete besede, nova slovenščina, propad slovenščine, potujčevanje" />
<meta name="copyright" content="Janez Pavel Žebovec" />
<link rel="shortcut icon" type="image/png" href="images/icon.png">
<link rel="icon" href="images/favicon.ico"> <!--ikona, ki se bo prikazala v zavihku brskalnika-->
<link rel="icon" href="images/JPZzozadjem.svg" type="image/svg+xml" sizes="any"> <!--ikona, ki omogoča visoko kakovosten prikaz ikone na različnih napravah-->
<meta name="application-name" content="Janez Pavel Žebovec"> <!--ime spletne aplikacije, ki se bo prikazalo v brskalniku ali na drugih platformah-->
<meta name="apple-mobile-web-app-title" content="Nova stara slovenščina">
<meta name="msapplication-TileColor" content="#121212"> <!--barva ozadja ploščice za Windows aplikacijo-->
<meta name="theme-color" content="#121212"> <!--barvna shema spletne strani, ki se bo uporabila pri prikazu v brskalnikih ali aplikacijah-->
<link rel="canonical" href="https://janezpavelzebovec.net/"> <!--kanonični URL, kar pomeni, da določa glavni in preferiran naslov spletne strani, kar je pomembno za SEO (optimizacijo za iskalnike)-->
<meta property="og:title" content="Nova stara slovenščina"> <!--og:title določa naslov, ki se bo prikazal pri deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:type" content="website"><!--določa vrsto objekta, ki se deli na družabnih omrežjih. V tem primeru gre za spletno stran-->
<meta property="og:image" content="images/icon.png"><!--določa sliko, ki se bo prikazala ob deljenju spletne strani na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:url" content="https://www.janezpavelzebovec.net/"><!--določa URL naslov spletne strani, ki se bo prikazal ob deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:description" content="O slovenščini, kakršna bi morala biti, seznam nekaterih ustreznih slovenskih besed, ki bi nadomestile prevzete, pa tudi moj seznam »predlogov« za nekatere druge."><!--določa opis spletne strani, ki se bo prikazal ob deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta property="og:site_name" content="Nova stara slovenščina"><!--določa ime spletnega mesta, ki se bo prikazalo ob deljenju na družabnih omrežjih-->
<meta name="twitter:card" content="summary_large_image"><!--določa vrsto kartice, ki se bo uporabila pri deljenju na Twitterju. "summary_large_image" pomeni, da bo prikazana kartica s sliko.-->
<meta name="twitter:creator" content="@JanezPavelZ"><!--določa uporabniško ime ustvarjalca vsebine na Twitterju.-->
<meta name="twitter:title" content="Nova stara slovenščina"><!--določa naslov spletne strani, ki se bo prikazal pri deljenju na Twitterju.-->
<meta name="twitter:description" content="O slovenščini, kakršna bi morala biti, seznam nekaterih ustreznih slovenskih besed, ki bi nadomestile prevzete, pa tudi moj seznam »predlogov« za nekatere druge."><!--določa opis spletne strani, ki se bo prikazal pri deljenju na Twitterju.-->
<meta name="twitter:image:src" content="https://www.janezpavelzebovec.net/icon.png"><!--določa URL slike, ki se bo prikazala ob deljenju na Twitterju-->
</head>
<body>
<label class="hamburger-menu">
<input type="checkbox" />
</label>
<aside class="sidebar">
<nav>
<div><a href="./">Domov</a></div>
<div><a href="./knjiznica">Knjižnica</a></div>
<br>
<div><a href="./zvezdoslovna_ura">Zvezdoslovna ura</a></div>
<div><a href="./nova_stara_slovenscina">Nova stara slovenščina</a></div>
<div><a href="./glasopisnica">Glasopisnica</a></div>
<div><a href="./mojrodovnik">Moj rodovnik</a></div>
<hr>
<p>KAZALO</p>
<ul class="ugn1">
<li><details><summary><a href="#Starejša slovenščina">Starejša slovenščina</a></summary>
<ul>
<li><a href="#Slovensko - slovensko">Ustreznice slovenskim izrazom</a></li>
<li><details><summary><a href="#Ustreznice prevzetim izrazom">Ustreznice prevzetim izrazom</a></summary>
<ul>
<li><a href="#Končnice">Končnice</a></li>
<li><a href="#Slovenski meseci">Slovenski meseci</a></li>
<li><details><summary><a href="#Glasoslovni izrazi">Glasoslovni izrazi</a></summary>
<ul>
<li><a href="#Mesto_izgovora">Mesto izgovora</a></li>
<li><a href="#Način_izgovora">Način izgovora</a></li>
</ul>
</details></li>
<li><a href="#Slovanske_prevzete">Slovanske prevzete besede</a></li>
</ul>
</details></li>
</ul>
</details></li>
<li><details><summary><a href="#Novejša slovenščina">Novejša slovenščina</a></summary>
<ul>
<li><a href="#Možne ustreznice na Franu">Možne ustreznice na Franu</a></li>
<li><a href="#Moje možne ustreznice">Moje možne ustreznice</a></li>
</ul>
</details></li>
<li><a href="#Zunanje povezave in viri">Zunanje povezave in viri</a></li>
</ul>
</nav>
</aside>
<button id="stikaloNačina" class="stikaloNačina">
<svg width="100%" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" viewBox="0 0 496 496">
<path fill="currentColor"
d="M8,256C8,393,119,504,256,504S504,393,504,256,393,8,256,8,8,119,8,256ZM256,440V72a184,184,0,0,1,0,368Z"
transform="translate(-8 -8)"/>
</svg>
</button>
<div class="vsebina">
<h1 id="Nova stara slovenščina">Nova stara slovenščina</h1>
<p>Slovenščina že nekaj časa zaskrbljujoče propada. Pridobila ni skoraj nobenih pravih novih slovenskih besed, kot bi pritiklo zdajšnji hitrosti „razvoja“ družbe, uporablja pa se vedno več tujk, ki celo v vedno večji meri nadomeščajo že obstoječe slovenske besede. Nekdaj so se prevzemale nemške (in predvsem skozi nemščino še latinske in grške), dandanes pa angleške besede - nekdaj smo bili namreč del večje nemško govoreče države, danes pa del svetovne družbe, katere prvi jezik je angleščina.</p>
<p>Prevzemanje besed iz drugih jezikov niti ne bi bila <i>tako</i> velika težava, če te ne bi izpodrinile slovenskih, ter siromašile domače besedotvorne sposobnosti govorcev (namesto, da bi jezik celo bogatile).</p>
<p>Če pogledamo v <i>Slovar slovenskega knjižnega jezika</i>, opazimo, da je veliko besed označenih kot <i>starinske</i> ali celo <i>zastarele</i>. Čeprav je oznaka dokaj nepristranskega značaja, le še krepi splošno mnenje, da naj se teh besed ne bi uporabljalo, da so le še stvar zgodovine; a bi moralo biti ravno obratno, te besede bi bilo potrebno obuditi s ponovno rabo. Tako bi lahko oznako <i>starinsko</i> nadomestili s <i>staro</i>, oznako <i>zastarelo</i> pa s <i>pozabljeno</i>. Prevzete/tuje besede bi morale imeti očitno oznako, ki bi jih ločevala od domačih, in tako odsvetovala njihovo rabo (če se jim je le mogoče izogniti); zdaj se je namreč do izvora besede moč dokopati le v izvoroslovnem slovarju.</p>
<p>Razlogov za rabo tujk je več:
<ul class="s">
<li><strong>medjezikovna povezljivost</strong> in premočrtnost prevajanja je eden najbolj priljubljenih razlogov, verjetno pa tudi eden boljših, tako namreč pomensko polje tudi skozi prevod ostaja bolj ali manj enako, kar je koristno predvsem v znanosti;</li>
<li><strong>vpetost v angleško govoreči svet</strong> je bolj vzrok, kot razlog; največji vpliv ima na mlajše rodove, ki veliko časa preživijo na spletu, družbenih omrežjih, računalniških igricah in drugi programski opremi, ki ostaja v neprevedena (oziroma prevedenih ne uporabljajo, saj bi to otežilo spoznavanje z določenim programskim okoljem - spletni vodiči so namreč v angleščini; prevodi so pogosto tudi neustrezni/okorni), veliko (večino) novega znanja tako pridobijo v angleščini, ki si ga ne znajo ustrezno prevesti (glej naslednjo točko);</li>
<li><strong>slabo poznavanje slovenščine</strong> in premajhen poudarek na njej je med drugim vzrok za splošni upad pismenosti - nepoznavanje osnovnih/temeljnih zakonitosti slovenščini in jezika na splošno (iz katerih so logično izpeljana ostala dogovorjena pravila - npr. pravopis, ki je potreben za splošno razumljivost in preglednost). To lahko v veliki meri pripišemo tudi prekomernemu usmerjanju pozornosti na svetovno književnost namesto jeziku pri pouku <i>slovenščine</i>.</li>
<li><strong>„zvenečnost“ tujih jezikov in razkazovanje „razgledanosti“</strong> je kot razlog med najnizkotnejšimi in neupravičenimi; z vpeljevanjem tujih izrazov naj bi se namreč izkazal bolj izobražen, razgledan, omikan; kar je veljalo tudi v preteklosti, ko so bili višji sloji večinoma potujčeni; čeprav ima to danes nekoliko manjši pomen, tuje izrazje še vedno velja za bolj omikano, oziroma strokovno, zato naj bi se uporabljalo v v krogih izobražencev, znanstvenikov - vsak se hoče izkazati kot eden od njih (vendar pa tega očitno ne zna izkazati s svojim znanjem).</li>
</ul>
<p>Od drugih jezikov ne prevzemamo le besed, ampak tudi predpone (npr. <i>ekso-, multi-, poli-,</i> ...), končnice (npr. <i>-ist, -er,</i> ...), medmete (npr. <i>vau</i> ...) ter večbesedne skladnje (npr. <i>narediti posnetek zaslona</i> namesto <i>posneti/slikati zaslon</i> ...).</p>
<p>Popolnoma zgrešen (a zelo pogost) pristop k prevajanju, oz. iskanju/ustvarjanju slovenskih ustreznic tujim izrazom je dobesedno prevajanje. Taki prevodi so pogosto pomensko zgrešeni, saj ne odražajo prave in trenutne rabe besede. Pri ustvarjanju novih besed (skovank) se zelo pogosto ne držijo besedotvornih zakonitosti (npr. brez obrazil), ali se celo ravnajo po angleškem načinu, pri katerem iz dveh besed sestavijo eno tako, da od obeh vzamejo le en del (npr. <i>breakfast + lunch = branch</i>), kar je popolnoma nesprejemljivo.</p>
<p>Znotraj spletnega mesta so tuje besede načeloma napisane v oklepaju, ležeče in zatemnjeno za slovenskimi ustreznicami: „slovenska ustreznica (<i class="zamrznjeno">tujka</i>)“. Tujke so vključene, da bi več ljudi te tujke povezalo z ustreznicami, s katerimi naj jih nadomestijo; pa tudi zaradi tistih, ki bi morda te ustreznice iskali pod takim geslom.</p>
<h2 id="Starejša slovenščina">Starejša slovenščina</h2>
<p>Bolj ali manj pozabljene slovenske besede, vse vzete s <a href="https://www.fran.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><i>Frana</i></a>:</p>
<h3 id="Slovensko - slovensko">Ustreznice slovenskim izrazom</h3>
<p>Starejše (slovenske) sopomenke bolj uveljavljenim (slovenskim) izrazom:
</p>
<ul class="s">
<li><b>davi</b> ⇐ danes zjutraj</li>
<ul class="s">
<li><b>davišnji</b> ⇐ ki je bil danes zjutraj</li>
</ul>
<li><b>sinoči</b> ⇐ včeraj zvečer</li>
<li><b>zarana</b> ⇐ zgodaj zjutraj; zgodaj (splošna raba)</li>
<li><b>drevi</b> ⇐ danes zvečer</li>
<li><b>nocoj</b> ⇐ v noči ali večeru: ki še traja / ki bo še prišel / ki je minil</li>
<li><b>često</b> - pogosto, velikokrat</li>
<li><b>okolnost</b> - okoliščina</li>
<li><b>kališče</b> ⇐ prostor ali posoda, kjer seme kali; mlaka, luža ← S kal= mlaka; kalež; mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj, zametek; klica</li>
<li><b>dobrava</b> ⇐ valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem</li>
<li><b>zèl</b> - hudoben, zloben</li>
<li><b>zemljína</b> (←zemlja) - celina; zemlja, prst</li>
<li><b>priróda</b> - narava
<ul class="s">
<li><b>prirodopís</b> - naravoslovje (ima ožji pomen od naravoslovja; uporablja se bolj za živoslovske vede, proučuje živa bitja in njihova okolja)</li>
</ul>
</li>
<li><b>nalík</b> [+ daj.] (npr. <i>izginiti nalik megli</i>) - kàkor, kot</li>
</ul>
<h3 id="Ustreznice prevzetim izrazom">Ustreznice prevzetim izrazom</h3>
<ul class="s">
<li><b>sestávni dél, sestavína, dél</b> ⇐ komponênta</li>
<li><b>~ vseučilíšče</b> ⇐ univerza</li>
<li><b>bogoslovje</b> [<i>pomembno poudariti razliko med krščanskim bogoslovjem in vede o bogovih na splošno!</i>] ⇐ teologija</li>
<li><b>~ ustroj</b> ⇐ sistem</li>
<li><b>(vse)splošnost</b> ⇐ univerzalnost</li>
<li><b>somernost</b> ⇐ simetrija</li>
<li><b>konec tedna</b> ⇐ vikend</li>
<li><b>~ telovadba</b> ⇐ šport (nem. Sport ← ang. sport ← disport = uživati, zabavati se ← srfrc. desporter ← srlat. deportare = obnašati se, uživati ← klas. lat. dē = od + portāre= nesti)</li>
<li><b>učilišče</b> ⇐ šola (srvnem. schoule ← vlat. scōla ← klas. lat. schola = šola, nauk, učena razprava ← gr. skholḗ = prosti čas, počitek, kar kdo dela v prostem času, predavanje, učen pogovor, šola)</li>
<li><b>osvétje, megleníca</b> ⇐ galaksija</li>
<li><b>izstrélek</b> ⇐ raketa (nem. Rakete ← it. rocchetto = motek, tuljava za navijanje niti ← rocca = preslica kot del kolovrata (oblika prvotnih raket je namreč spominjala na obliko motka za navijanje niti))</li>
<li><b>pojmôven, nènazóren</b> ⇐ abstrákten</li>
<li><b>odmíšljanje</b> ⇐ abstrahíranje</li>
<li><b>modroslôvje, modroznánstvo</b> ⇐ filozofíja</li>
<li><b>živoslôvje, življenjeslôvje</b> ⇐ biologíja</li>
<li><b>~ račúnstvo + ...</b> ⇐ matemátika (= aritmétika + geometríja + ...)</li>
<li><b>račúnstvo</b> ⇐ aritmétika</li>
<li><b>človekoslôvje</b> ⇐ antropologíja</li>
<li><b>véra, verovánje</b> ⇐ relígija</li>
<li><b>nravoslôvje</b> ⇐ étika (načela o dobrem in zlem)</li>
<li><b>nàdčútnost, nàdstvárnost</b> ⇐ metafízika</li>
<li><b>dušeslôvje, dušévnost</b> ⇐ psihologíja</li>
<li><b>razúm, úm</b> ⇐ intelékt</li>
<li><b>vesólje, svét</b> ⇐ univêrzum</li>
<li><b>pristránskost</b> ⇐ subjektívnost</li>
<li><b>izkústven</b> ⇐ empíričen</li>
<li><b>spoznavoslôvje</b> ⇐ gnoseologíja</li>
<li><b>ród, pokolênje</b> ⇐ generácija</li>
<li><b>prikrít</b> ⇐ recesíven (živoslovno)</li>
<li><b>prevladujóč</b> ⇐ dominánten</li>
<li><b>sodôben, napréden</b> ⇐ modêren</li>
<li><b>nèosében, stváren, nèpristránski (pravíčen)</b> ⇐ objektíven</li>
<li><b>osében, pristránski</b> ⇐ subjektíven</li>
<li><b>pŕvi, začéten, gláven, osnôven, têmeljen</b> ⇐ primáren</li>
<li><b>drugôten</b> ⇐ sekundáren</li>
<li><b>dejávnost, delovánje, délavnost</b> ⇐ aktívnost</li>
<li><b>~ dímnik, kuríšče?</b> ⇐ kamín ( vzidana peč z odprtim kuriščem)</li>
<li><b>uporába, uveljavítev, prenášanje, prilagodítev</b> ⇐ aplikácija</li>
<li><b>uporáben</b> ⇐ aplikatíven</li>
<li><b>zvezdoslôvje, zvezdoznánstvo</b> ⇐ astronomíja</li>
<li><b>premíčnica</b> ⇐ planét (nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in ne seva lastne svetlobe)</li>
<li><b>knjižévnost, slôvstvo</b> ⇐ literatúra</li>
<li><b>(slikôvna) tóčka</b> ⇐ píksel</li>
<li><b>telesna pripravljenost, (telesna) vzdržljívost, zmogljívost</b> ⇐ kondícija</li>
<li><b>lastnínjenje</b> ⇐ privatizácija</li>
<li><b>telesna pripravljenost, (telesna) vzdržljívost, zmogljívost</b> ⇐ kondícija</li>
</ul>
<h5 id="Slovenski meseci">Slovenski meseci</h5>
<ul class="s">
<li><b>prosinec</b> ⇐ januar</li>
<li><b>svečan</b> ⇐ februar</li>
<li><b>sušec</b> ⇐ marec</li>
<li><b>mali traven</b> ⇐ april</li>
<li><b>veliki traven</b> ⇐ maj</li>
<li><b>rožnik</b> ⇐ junij</li>
<li><b>mali srpan</b> ⇐ julij</li>
<li><b>veliki srpan</b> ⇐ avgust</li>
<li><b>kimavec</b> ⇐ september</li>
<li><b>vinotok</b> ⇐ oktober</li>
<li><b>listopad</b> ⇐ november</li>
<li><b>gruden</b> ⇐ december</li>
</ul>
<h5 id="Matematika">Matematika</h5>
<ul class="s">
<li><b>kolíčnik</b> ⇐ koeficient</li>
<li><b>pravílni štírikótnik, štirják</b> ⇐ kvadrȃt</li>
<li><b>(svetopisemska) prilíka; ~...krivulja</b> ⇐ parábola (svetopisemska prilika; krivulja, katere točke so od stalne točke in stalne premice enako oddaljene)</li>
<li><b></b> ⇐ logarítem</li>
<li><b>~ zmožnost, zmogljivost; ? (matematično)</b> ⇐ poténca</li>
<li><b>~ izpostavno znamenje</b> ⇐ eksponènt (število, ki izraža stopnjo potence ali korena)</li>
<li><b>zamenljívost</b> ⇐ komutatívnost (matematično)</li>
<li><b>družílnost</b> ⇐ asociatívnost (matematično)</li>
<li><b></b> ⇐ distributívnost (matematično: lastnost množenja, da se lahko eden izmed faktorjev razčleni in posamezni členi množijo)</li>
<li><b>~ odvísna spremenljívka?</b> ⇐ (npr. matematična) fúnkcija</li>
<li><b>sprememba količine na enoto razdalje</b> ⇐ gradiènt</li>
</ul>
<h5 id="Fizika">Fizika</h5>
<ul class="s">
<li><b>~ gmôta</b> ⇐ mása</li>
<li><b>brezzračen prostor, ~praznina</b> ⇐ vákuum</li>
<li><b>stálnica, stalna količina</b> ⇐ konstánta (količina, ki ne spreminja svoje vrednosti)</li>
<li><b>zmogljívost, zmóžnost</b> (lastnost, značilnost koga, da lahko uresniči, opravlja kako dejanje, dejavnost) ⇐ potenciál</li>
</ul>
<h5 id="Živoslovje">Živoslovje</h5>
<ul class="s">
<li><b>mnogolíčnost</b> ⇐ polimorfízem (živ.: pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike, mnogoličnost)</li>
<li><b>dédna osnôva/zasnôva</b> ⇐ gén (osnovna materialna enota dedovanja v celici)</li>
<li><b>dovzétnost, nágnjenost</b> ⇐ (pre)dispozícija</li>
<li><b>sprijémanje, zlépljanje</b> ⇐ aglutinácija</li>
<li><b>(žíla) dovódnica</b> ⇐ véna (žila, ki dovaja kri k srcu)</li>
<li><b>(žíla) odvódnica, utripálnica</b> ⇐ artêrija (žila, ki odvaja kri od srca)</li>
<li><b>lásnica</b> ⇐ kapilára (najtanjša krvna ali mezgovna žila)</li>
<li><b>svetlína</b> ⇐ lúmen (premer, prostornina cevastega organa)</li>
<li><b>pregrada, predelna stena</b> ⇐ (srčni) pretín</li>
<li><b>glavna odvódnica</b> ⇐ aórta (glavna, največja arterija)</li>
<li><b>pljučni mehurček, (mešíček)</b> ⇐ alvéola (najmanjša votlinica v pljučih)</li>
</ul>
<h5 id="Zemljepis">Zemljepis</h5>
<ul class="s">
<li><b>zemljepís, zemljepísje</b> ⇐ geografíja (veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem)</li>
<li><b>zemljeslôvje</b> ⇐ geologíja (veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje)</li>
<li><b>tečáj</b> ⇐ pól</li>
<li><b>nadcelina</b> ⇐ súperkontinent</li>
<li><b>gorotvórno gíbanje, gorotvórstvo</b> ⇐ órogenéza (gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij)</li>
<li><b>pokrájina</b> ⇐ (makro/mikro)regija</li>
<li><b></b> ⇐ géostratéški</li>
<li><b>prevòz, prehòd</b> ⇐ tranzít</li>
<li><b>pridvíg</b> ⇐ reliéf (navpična oblikovanost zemeljskega površja)</li>
<li><b>preobrazba, preobražen (preobražene kamnine)</b> ⇐ metamorfoza, metamorfen (kamnine)</li>
<li><b>žarečína, žárja</b> ⇐ mágma (žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti)</li>
<li><b></b> ⇐ láva (žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju)</li>
<li><b>právék</b> ⇐ prèdkámbrij (najstarejši vek v geološki zgodovini zemlje)</li>
<li><b>stári zêmeljski vék</b> ⇐ paleozóik (vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi praveku)</li>
<li><b>srédnji zêmeljski vék</b> ⇐ mezozóik (vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi staremu zemeljskemu veku)</li>
<li><b>nôvi zêmeljski vék</b> ⇐ kenozóik (vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi mezozoiku)</li>
<li><b></b> ⇐ terciár (obdobje kenozoika, v katerem so se pojavili primati in so prevladovale kritosemenke)</li>
<li><b></b> ⇐ kvartár (obdobje kenozoika, v katerem se je pojavil človek)</li>
<li><b>ledéna dôba</b> ⇐ pleistocén (starejša doba kvartarja)</li>
<li><b></b> ⇐ korozija (razpadanje, razkrajanje površine kovin zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov)</li>
<li><b>rečni kras</b> ⇐ fluviokras (kras z redkimi zaprtimi kotanjami, katerega površje sta poleg korozije izoblikovali denudacija in krajevno erozija)</li>
<li><b>rečni</b> ⇐ fluvialen, fluvio-</li>
<li><b>ledeniški</b> ⇐ glacialen, glacio-</li>
<li><b>~ zgrádba (Zemlje?)</b> ⇐ tektónika (zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila)</li>
<li><b></b> ⇐ géotektónika, géotektónski</li>
<li><b>razjédanje, spodjédanje</b> ⇐ erozíja (dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode)</li>
<li><b>toploten; topli pas</b> ⇐ termalen; termalni pas</li>
<li><b>podnébje, podnébni</b> ⇐ klima, klimatski (povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali območje)</li>
<li><b>rastlinsko-podnebni</b> ⇐ bioklimatski (pasovi)</li>
<li><b>ogolítev</b> (~ ploskovno odnašanje prsti?) ⇐ denudácija (odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov)</li>
<li><b>upadanje prebivalstva, (izumiranje)</b> ⇐ depopulácija (upadanje števila prebivalcev na določenem območju)</li>
</ul>
<h5 id="Družboslovje">Družboslovje</h5>
<ul class="s">
<li><b>družboslovje</b> ⇐ sociologija</li>
<li><b>~ omíka</b> ⇐ kultúra</li>
<li><b>gospodárstvo, gospodárnost</b> ⇐ ekonomíja</li>
<li><b>skŕbstvo</b> ⇐ sociála</li>
<li><b>národ</b> ⇐ nácija (skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest)</li>
<li><b>upadanje (števila) prebivalstva; práznjenje</b> ⇐ depopulácija (upadanje števila prebivalcev na določenem območju)</li>
<li><b>razkmetenje</b> ⇐ deagrarizácija (zmanjševanje vloge kmetijstva v doslej agrarnih krajih)</li>
<li><b>obrèd</b> ⇐ ceremónija</li>
<li><b>samodŕžec (samosílnik, sámovladár)</b> ⇐ avtokrát</li>
<li><b>nèodvísnost, samostójnost, sámoupráva</b> ⇐ avtonomíja</li>
<li><b>dvóvládje</b> ⇐ dualízem</li>
<li><b>samodŕštvo</b> ⇐ avtokracíja</li>
<li><b>zrelostni izpit</b> ⇐ matúra</li>
</ul>
<h6 id="Jezikoslovje">Jezikoslovje</h6>
<ul class="s">
<li><b>spregátev (jezikoslovno); zvéza, združítev;</b> ⇐ konjugácija</li>
<li><b>véznik (jezikoslovno)</b> ⇐ konjúnkcija</li>
</ul>
<h7 id="Glasoslovni izrazi">Glasoslovni izrazi</h7>
<ul class="s">
<li><b>glásnik</b> (najmanjša glasovna enota govorjenega jezika) ⇐ foném (glas kot nosilec pomenskega razlikovanja)</li>
<li><b>zvenèč</b> ⇐ ang. <i>voiced</i></li>
<li><b>nèzvenèč</b> ⇐ ang. <i>voiceless</i></li>
<li><b>zlogôven</b> ⇐ silábičen (ang. <i>syllabic</i>)</li>
<li><b>raznozlóžen</b> ⇐ heterosilábičen (ki pripada drugemu zlogu)</li>
<li><b>síčnik</b> ⇐ sibilánt (soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo)</li>
<li><b>nèzvóčnik</b> ⇐ obstruent (soglasnik, ki zahteva pred seboj po zvenečnosti enak soglasnik)</li>
<li><b>zvóčnik</b> ⇐ sonánt (zveneči soglasnik, ki ne zahteva pred seboj po zvenečnosti enakega soglasnika)</li>
<li><b>pridíšnik / pridíhnjen</b> ⇐ aspiráta / aspiríran (s pridihom izgovorjen glas; pridihnjeni glas; ang. <i>aspirated</i>)</li>
<h8 id="Mesto_izgovora">Mesto izgovora</h8>
<li><b>jezíčnokoníčen</b> ⇐ apikálen (tvorjen z jezično konico; ang. <i>apical</i>)</li>
<li><b>dvóústničnik, ústničnoústničnik / dvóústničen, ústničnoústničen</b> ⇐ bilabial / bílabiálen (tvorjen z obema ustnicama; ang. <i>dental</i>)</li>
<li><b>zóbnoústničnik / zóbno-ústničen</b> ⇐ lábiodentál (tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev; ang. <i>labiodental</i>)</li>
<li><b>zóbnik / zóben</b> ⇐ dentál / dentálen (tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih; ang. <i>dental</i>)</li>
<li><b>dlesničnik / dlésničen</b> ⇐ alveolar / alveolárni (ang. <i>alveolar</i>)</li>
<li><b>zadlesničnik / zadlésničen</b> ⇐ postalveolar (ang. <i>postalveolar</i>)</li>
<li><b>(trdo)nébnik</b> ⇐ palatál (tvorjen z jezikom ob trdem nebu; ang. <i>palatal</i>)</li>
<li><b>mehkonébnik / mehkonében</b> ⇐ velár / veláren (tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; ang. <i>velar</i>)</li>
<li><b>jezíčkov</b> ⇐ uvuláren (tvorjen z jezičkom; ang. <i>uvular</i>)</li>
<li><b>gŕlen</b> ⇐ laringálen</li>
<li><b>gŕln</b> ⇐ glótisen</li>
<li><b></b> ⇐ epiglotalen (epiglótis - poklópec, zaklópec; ang. <i>epiglottal</i>)</li>
<li><b>žrêlnik / žrêlen</b> ⇐ faringálen (tvorjen ob žrelni steni; ang. <i>pharyngeal</i>)</li>
<li><b>gôltnik / gôlten</b> ⇐ guturál / guturálen (tvorjen v žrelni votlini; ang. <i>guttural</i>)</li>
<li><b>glasílčen</b> ⇐ glotal (ang. <i>glottal</i>)</li>
<li><b>jezíčnokoníčen</b> ⇐ apikálen (tvorjen z jezično konico, oz. apeksom)</li>
<li><b>jezíčnoróben</b> ⇐ laminálen (tvorjen z robom/rezilom jezika)</li>
<li><b>pridihnjen nezveneči zapornik</b> ⇐ <i>tenuis</i> (nepridihnjen nezveneči zapornik/<i>stop</i>)</li>
<h8 id="Način_izgovora">Način izgovora</h8>
<li><b>~ zapórnik</b> ⇐ okluzív (zaprta govorna pot; zajema tako običajne zapornike kot nosnike; ang. <i>occlusive</i>)</li>
<li><b>~ zapórnik</b> ⇐ ploziv (izgovor s sprostitvijo zraka; ang. <i>plosive</i>)</li>
<li><b></b> ⇐ (ang. <i>applosive</i>)</li>
<li><b>odpóra</b> ⇐ <i>plosion</i> (sprostitev zapore zapornika)</li>
<li><b>odpórnik</b> ⇐ eksplozív (zelo hitra odpora z močnim tokom zraka)</li>
<li><b>nósnik / nósen</b> ⇐ nazál / nazálen(glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino; ang. <i>nasal</i>)</li>
<li><b>vdíšni glas (vdišnik)</b> ⇐ imploziv (ang. <i>implosive</i>)</li>
<li><b>izdíšni glas</b> ⇐ ejektiv (ang. <i>ejective</i>)</li>
<li><b>zlítnik</b> ⇐ afrikáta (iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas)</li>
<li><b>tlèsk</b> ⇐ klík</li>
<li><b>pripórnik</b> ⇐ frikatív(a), spiránt (glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; ang. <i>fricative</i>)</li>
<li><b>dŕsnik</b> ⇐ aproksimant (ang. <i>approximant</i>)</li>
<li><b>obstranski glas</b> ⇐ laterál (ang. <i>lateral</i>)</li>
<li><b>pridíhnjen</b> ⇐ aspiríran</li>
<li><b>pljúčen</b> ⇐ <i>pulmonic</i></li>
</ul>
<h4 id="Končnice">Končnice</h4>
<ul class="s">
<li><b>-(en)stvo</b> ⇐ -izem</li>
<li><b>-ec, -ež</b> ⇐ -er, -ist</li>
<li><b>-enje</b> ⇐ -ing</li>
<li><b>-slovje, -znanstvo</b> ⇐ -logija</li>
<li><b>-ost</b> ⇐ -cija (iz. <i>-cia</i>)</li>
</ul>
<h4 id="Predpone">Predpone</h4>
<ul class="s">
<li><b>ob-; pod-</b> ⇐ sub-</li>
<li><b>iz-</b> ⇐ ekso-</li>
</ul>
<h4 id="Slovanske_prevzete">Slovanske prevzete besede</h4>
<p>Prevzete besede iz drugih slovanskih jezikov, predvsem hrvaščine.
<ul class="s">
<li><b>nabréžje, obmórje, brég, obréžje, pobréžje, primórje</b> ⇐ obála (hrv.)</li>
<li><b>pristaníšče</b> ⇐ lúka (hrv.)</li>
</ul>
<h2 id="Novejša slovenščina">Novejša slovenščina</h2>
<p>Novejše, jezikoslovno uveljavljene slovenske ustreznice; večinoma ustreznice angleškim izrazom:</p>
<ul class="s">
<li><b>mêsni krôf</b> ⇐ hamburger <span class="pripis">(še vedno ne čisto ustrezno)</li>
<li><b>sébek</b> ⇐ selfi</li>
<li><b>všéček ~ všéčkati</b> ⇐ lajk (<i>like</i>) ~ lajkati</li>
<li><b>preglédna plôšča</b> ⇐ <i>dashboard</i></li>
<li><b>generacija otrok blaginje</b> ⇐ <i>babyboom</i> generacija <span class="pripis">(še vedno ne čisto ustrezno - <i>generacija</i>)</li>
</ul>
<h3 id="Možne ustreznice na Franu">Možne ustreznice na Franu</h3>
<p>Seznam boljših predlogov (večinoma kot zamenjava angleškim izrazom) na <a href="https://fran.si/ustreznice" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><i>Fran - Predlagajte nove slovenske ustreznice</i></a>:
<ul class="s">
<li><b>známčenje</b> ⇐ <i>branding</i></li>
<li><b>jádranje</b> ⇐ <i>coasting</i></li>
<li><b>oglásničar, oglásopísec</b> ⇐ <i>copywriter</i></li>
<li><b>sodélo</b> ⇐ <i>coworking</i></li>
<li><b>ženomòr </b> ⇐ femicíd</li>
<li><b><del>sledíti</del>, spremljati </b> ⇐ fôlovati, followati</li>
<li><b>zelênjenje</b> ⇐ <i>greenwashing</i></li>
<li><b>hranúša</b> ⇐ <i>junk food</i></li>
<li><b>koláček</b> ⇐ mafin</li>
</ul>
<h3 id="Moje možne ustreznice">Moje možne ustreznice / predlogi</h3>
<p>Krajši seznam nekaterih predlogov zamenjave prevzetih besed z ustreznejšimi slovenskimi besedami. V večini gre za skovanke, oz. besede, sestavljene iz že obstoječih besed. Predlogi zagotovo niso dokončni, niti niso vsi dovolj sprejemljivi, predvsem zaradi svoje okornosti:</p>
<ul class="s">
<li><b>gôn</b> ⇐ energija (nem. <i>Energie</i> ← fran. <i>énergie</i> ← poznolat. <i>energīa</i>; gr. <i>enérgeia</i> = delo, delovanje, moč)</li>
<li><b>krátek posnétek (krátkič)</b> ⇐ (npr. <i>Youtube</i>) <i>short</i></li>
<li><b>slíkonôs</b> ⇐ televizija (ang. <i>television</i>; fran. <i>télévision</i> ← <i>tē̃le</i> = daleč, v daljavi; lat. <i>vīsiō</i> = pogled, gledanje)</li>
<li><b>dâljnoglás ~ govóronôs/glásonôs</b> ⇐ telefon ( nem. <i>Telephon</i>; fran. <i>téléphone</i>; ang. <i>telephone</i> ← gr. <i>tē̃le</i> = daleč, v daljavi; <i>phōnḗ</i> = glas, zvok)</li>
<li><b>sámogôn</b> ⇐ avtomobil/avto (nem. <i>Auto/Automobil</i>; fran. <i>auto/automobile</i> ← gr. <i>autós</i> = sam, lat. <i>mōbilis</i> = premičen)</li>
<li><b>sámovôz</b> ⇐ avtonomni avtomobil/avto</li>
<li><b>vêlecésta</b> ⇐ avtocesta</li>
<li><b>mnógovôz</b> ⇐ avtobus</li>
<li><b>návlec</b> ⇐ pulover (nem. <i>Pullover</i> ← ang. <i>pull</i> + <i>over</i>)</li>
<li><b>sprejémnik zvóka, zvókosprejémnik, zvókosprêjm?</b> ⇐ mikrofon</li>
<li><b>zemlják</b> ⇐ krompir</li>
<li><b>privzgíb</b> ⇐ <i>pull up</i></li>
<li><b>prékovlék, prevzgíb</b> ⇐ <i>muscle up</i></li>
<li><b>~ drúžbena nráv</b> ⇐ morála (kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega)</li>
<li><b>zapŕtež</b> ⇐ introvert</li>
<li><b>odpŕtež</b> ⇐ ekstrovert</li>
<li><b>rázspôlnik</b> ⇐ <i>LBTQ+...</i></li>
<li><b>bogat s kisikom (~ okisíčen)</b> ⇐ <i>oksigeniran</i></li>
<br>
<li><b>narávoslôvje, stvárnoslôvje</b> ⇐ fizika (nem. <i>Physik</i> ← lat. <i>physica</i> ← gr.<i>physikḗ</i> = naravoslovje, naraven, ki zadeva naravo ← gr. <i>phýsis</i> = narava, stvarstvo, rast, rojstvo ← gr. glagol <i>phýomai</i> = nastanem; phýō = storim, da kaj nastane, rodim)</li>
<li><b>snôvoslôvje</b> ⇐ kemija (srlat. <i>chemia</i>; pozno gr. <i>khymeía</i>, <i>khēmeía</i> = umetnost mešanja sokov, spreminjanja kovin)</li>
<li><b>prostóroslôvje</b> ⇐ geometríja (nem. <i>Geometrie</i>; frc. <i>géométrie</i>; angl. <i>geometry</i>; lat. <i>geōmetria</i> ← gr. <i>geōmetría</i> = zemljemerstvo ← <i>geōmétrēs</i> = zemljemerec ← <i>gē̃</i> = zemlja + <i>metréō</i> = merim)</li>
<li><b>vesóljeslôvje</b> ⇐ kozmologíja (veda o vesolju)</li>
<br>
<p>Glasoslovni izrazi</p>
<li><b>tresávec</b> ⇐ vibránt</li>
</ul>
<h2 id="Zunanje povezave in viri">Zunanje povezave in viri</h2>
<ul class="s">
<li><a href="https://www.fran.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Fran - Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</a></li>
<li><a href="https://www.fran.si/ustreznice" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Fran - Predlagajte nove slovenske ustreznice</a></li>
<br>
<li><a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/babyboom-generacija" target="_blank" rel="noopener noreferrer">ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša) - Terminološka svetovalnica: Babyboom generacija</a></li>
<br>
<li><a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/uporabna-fizika" target="_blank" rel="noopener noreferrer">ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša) - Terminološka svetovalnica: Uporabna fizika</a> <span class="arh">[<a href="https://web.archive.org/web/20240323123455/https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/uporabna-fizika" target="_blank" rel="noopener noreferrer">arhivirano</a>]</span></li>
<li><a href="https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/razmisljanje-o-slovenscini-in-anglescini-in-krizarskih-vojnah/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Delo - dr. Borut Vrščaj: Razmišljanje o slovenščini in angleščini – in križarskih vojnah</a> <span class="arh">[<a href="https://web.archive.org/web/20240112202949/https%3A%2F%2Fwww.delo.si%2Fmnenja%2Fpisma-bralcev%2Frazmisljanje-o-slovenscini-in-anglescini-in-krizarskih-vojnah%2F" target="_blank" rel="noopener noreferrer">arhivirano</a>]</span></li>
<li><a href="https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/koliko-je-danes-v-resnici-se-vredna-slovenscina/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Delo - Majda M. Lesjak: Koliko je danes v resnici še vredna slovenščina?</a> <span class="arh">[<a href="https://web.archive.org/web/20240112203130/https%3A%2F%2Fwww.delo.si%2Fmnenja%2Fgostujoce-pero%2Fkoliko-je-danes-v-resnici-se-vredna-slovenscina%2F" target="_blank" rel="noopener noreferrer">arhivirano</a>]</span></li>
</ul>
</div>
<footer>Zadnja posodobitev te strani: <time datetime="2024-08-17">17. 8. 2024</time></footer>
</body>
</html>